Zgodba igre je komajda izvirna, a še vedno zelo zabavna. Na splošno, najti morate pogrešanega prijatelja, povrniti antični artefakt in ustaviti zlobne sile preden uničijo svet. Kot vidite nič novega, a še vedno precej zanimivo. Dogodki se odvijajo precej skokovito, atmosfera je zelo melanholična.

Na žalost grafika ni na želeni ravni. Nekatera ozadja so preveč zrnata, medtem ko večina prizorišč s skritimi predmeti spominja na kupe smeti, kjer so deli človeških skeletov pomešani z gnilimi cunjami, mrtvimi insekti in dragocenimi stvarmi vseh vrst, kot so srebrni uhani ali starinske ure. Za povrh je veliko hoje sem ter tja, in, vsaj jaz sem malce v zadregi, zaradi resničnih videov uporabljenih v zaključnih sekvencah. Kljub briljantni igri igralcev, ti videi ne izgledajo primerni na ozadju zrnate grafike. Glasbeno ozadje je presenetljivo prijetno. V resnici ima »Dark Heritage: Guardians of Hope Collector’s Edition« najboljšo glasbo in glasovno sinhronizacijo kar sem jo slišal zadnji mesec.

Kar se tiče igralnosti, ta ni presveža ali inovativna, a je gladka dovolj, da vas osvoji že na samem začetku igranja. Dve težavnostni stopnji vam dovoljujeta, da si igro prilagodite vašim potrebam. Nekatere uganke so res v izziv, prizorišča s skritimi predmeti so visoko kreativna, brez temnih madežev. Na dnu zaslona je tradicionalni seznam predmetov z imeni teh, ki jih morate še najti, a jih ne vzemite dobesedno. Enkrat sem dobil nalogo, da najdem dva kralja, za enega od njiju se je izkazalo, da je igralna karta, drugi pa je bil šahovska figura, tako ga se ne zanašajte preveč na vašo pozornost.

Na splošno je »Dark Heritage: Guardians of Hope Collector’s Edition« daleč od umetnosti. Kakorkoli že, navkljub vsem pomanjkljivostim je tako zasvoljiva, da se ne boste mogli umakniti izpred ekrana. Na kratko, če nimate boljše alternative, jo zagotovo preizkusite, odločitve ne boste obžalovali. Zabavajte se!