Najprej, ni možnosti igrati “sproščenega” načina. Potrebno je nakupičiti določeno število virov, ter se znajti z njimi v predpisanem času. Dejansko, zaradi hitenja ni nobene zgodbe. Glede na zaplet ste edini, ki se zanima za obnavljanje antičnih spomenikov, tako da ni pomembno, če delo končate hitro ali počasi. Seveda pa “hitri način” v igro doda nekaj napetosti.

Še huje, Match-3 plošča ne pokriva celega zaslona. To pomeni, da so predmeti na plošči izredno majhni, zato jih je težko videti. Grafika Match-3 plošče je precej povprečna, z veliko zrnatimi sivimi sencami. To ni slabo, ko je iskani predmet npr. rdeče jabolko, ali zlati kovanec, a problem se pojavi, ko iščete svetlo sive žeblje in temno sive kamne.

Glasbeno ozadje je preprosto in ponavljajoče. Izgleda, da obstajata samo dve noti v ritmu, in zato zveni nekako takole:“dah-dah-dah”. Ko se te dve noti končata, se ponovno ponovita itd. Ta “pesem” vas nervira od samega začetka, tako da jo boste primorani izklopiti.

Dlje kot igrate, bolj boste verjeli, da so ustvarjalci uporabili zasilne izhode, da bi tako obnovili zgodovino. Na primer, navodila so napisana na majhnem področju, ki niti ne ustreza na celoten zaslon!!! Mislimo, da je nekaj takega dandanes popolnoma nesprejemljivo.

Torej, če nimate ničesar za početi, ali pa je Rebuild the History edina igra na vešem računalniku, potem jo le igrajte. Če povemo po resnici, to igro bi igrali le, če bi bila edina na zemlji.