Detektivi, policija, agenti FBI so najbolj priljubljeni junaki priložnostnih iger, kajne? Torej je vloga pianista nekaj novega. Na žalost se naši upi, da bi stopili v čevlje novega lika razblinijo, takoj ko ugotovimo, da je pianist le po nazivu, a v resnici le še en detektiv, ki preganja zlodelce.

Dejansko Silent Nights: The Pianist poteka kot običajna igra iskanja skritih predmetov, ki je polna skrivnosti, ugank in mini iger. Iskreno povedano, so uganke najboljša stvar v igri. Z uporabo klasičnih metod so ustvarjalci naredili dober zasuk, ter obnovili nekatere mini igre. Scene iskanja skritih predemtov so dobro izdelane, vendar zamegljena grafika lahko odvrne nekatere ljubitelje žanra. Po ugankah še zelo cenimo zelo nenavaden dinamičen konec. Ponavadi je v igrah iskanja skritih predmetov malo občutka tveganja, vendar je ustvarjalcem v zadnjih minutah igre uspelo ustvariti intenzivno napetost.

Kot je že bilo poudarjeno, ilustracije so preveč nejasne za te vrste iger. Seveda ne jočemo za metulji in rožicami, a vseeno so ilustracije preveč temačne. Glasbeno ozadje je zadovoljivo, a ne dovolj dobro, da bi ustvarilo strašljivo vzdušje.

Na koncu naj zapišem, da je Silent Nights: The Pianist zaradi nenavadnih ugank vredno igrati. Vendar, pa nam igra ne predstavi inovativnega zapleta, ter tako izpade kot povprečna detektivska zgodba. Če vas ta pomankljivost ne moti, se lotite zahtevnih ugank.