Igra poteka v našem času, a ne pričakujte, da boste videli svet, kakšnega ste navajeni. Glede na zaplet je leta 1895 Nikola Tesla izvajal eksperiment z etrom, ki je povzročil njegovo skrivnostno izginotje, ljudje na zemlji pa so izgubili čut za barvo in užitek v glasbi. Morda se vam ne zdi tako grozna izguba, a glavna junakinja »Tesla’s Tower: The Wardenclyffe Mystery« trdi, da je Teslin eksperiment posrkal veselje do življenja iz nje. Kot vidite, gre za zelo resno stvar! Kmalu po eksperimentu so ljudje Teslo proglasili za hudobneža in le stoletje pozneje se je njegova mlada potomka Maria odločila, da ugotovi resnico in odkrije kaj je bil resničen namen njegovega neslavnega eksperimenta. Tukaj ste na potezi vi. Da povem po resnici, ideja z etrom je zgledala malo nora na prvi pogled, a moram priznati, da je precej dobro podkrepljena z razvijalci in je bila podprta s strani Tesle v letih njegovega znanstvenega delovanja.

Igralnost »Tesla’s Tower: The Wardenclyffe Mystery« popolnoma ustreza zapletu. Število tradicionalnih prizorov s skritimi predmeti je rahlo omejeno, medtem ko se mini igre pojavljajo ob skoraj vsakem koraku vašega virtualnega potovanja. Za razliko od večine »Hidden Object« iger, popolnjenih s ponavljajočimi, prevečkrat uporabljenimi ugankami, ta ponuja cel komplet unikatnih preizkusov. Večino časa boste imeli opravka z različnimi mehanizmi, poskušali popraviti staro napeljavo, pognati generator, zamenjati čip in tako dalje. Na srečo so vse naloge v »Tesla’s Tower: The Wardenclyffe Mystery« precej logične, če ne boste preskočili dialogov in redno brali vašega dnevnika, se boste z lahkoto sami spopadli z njimi. Ali morda ne tako lahko… Kakorkoli če se vam nekje zatakne, lahko vedno preskočite nadležno uganko s pritiskom na gumb in se premaknete naprej.

Za prizore s skritimi predmeti, je v spodnjem delu zaslona tako imenovan nakupovalni seznam, ki vam prikazuje katere predmete morate najti na trenutni lokaciji. Ta seznam je generiran naključno vsakokrat ko začnete mini igro in le en predmet je konstanten. Kot ste verjetno že ugotovili so potrebni za napredovanje. Večina predmetov je precej pametno skritih, čeprav ležijo poleg vas jih na prvi pogled ne boste opazili. Včasih boste morali odpreti vrata, izvlečti predal ali odstraniti kos oblačila preden boste predmet, ki ga iščete, opazili. Prizorišča so malo nasmetena, a še vedno ne izgledajo kot kupi smeti, kakšnih ste vajeni. Kazni z slepo klikanje ni, gumb za namige pa se napolni v približno minuti. Poleg tega, ko se z miško postavite nad predmeti, ki jih lahko vzamete, območja lahko približate, ali se sprehodite skozi vrata, se vaš kurzor spremeni v roko, povečevalno steklo ali puščico. Aktivna območja se periodično bleščijo, da privlečejo vašo pozornost, tako da definitivno ne boste zamudili nič pomembnega.

Večino namigov boste dobili med pogovorom z vašim virtualnim asistentom, a se vam ne bo zataknilo tudi če vse pogovore izpustite, saj boste našli dovolj navodil na dnevniških straneh vašega lika. Poleg tega lahko dobite namig s tem, ko lebdite z miško nad aktivnim območjem. V tem primeru vam bo vaš lik namignil kaj še potrebujete, da ga uporabite. Kot dialogi je tudi večino vmesnih prizorov možno preskočiti.  Dnevnik je precej dobro organiziran in zato zelo koristen. Na primer, kliknete lahko na vsako točko na zemljevidu, da vidite katere predmete ste zbrali in katere naloge ste prejeli v tem območju. Potovanje z uporabo zemljevida ni dovoljeno, a ni tako velik problem, če vzamete v obzir, da ni veliko vračanja po istih poteh.

Glede grafike, tako imenovani svet izginulih barv izgleda precej svetlejši in bleščeč kot številne moderne »Hidden Object« igre. Če ste našli temano prizorišče,  verjetno nekje na zidu, je tu stikalo, ki vam omogoča da prižgete luč. Glede zamegljenega ozadja, je bil tu le eno na samem začetku igre, ko je »Maria« odvrgla njena očala. Vsak prizor je kristalno jasen in tako čudovit, da si ga želite shraniti v slike zaslona in jih nastaviti za ozadje vašega namizja.  Številni animirani elementi, prestavljeni v skoraj vsakem prizoru občutno poživijo statično sliko. V splošnem, če vam je všeč umetnost, boste visoko cenili to igro za njeno slikovito notranjost in veličastne slike neba. Edina pomanjkljivost grafičnega dizajna »Tesla’s Tower: The Wardenclyffe Mystery« je izgled likov. V nasprotju s podrobnimi ozadji, risankasti liki izgledajo malo čudno. Marie, na primer, ob bližnjem spoznanju ne izgleda tako prijetna, kot si želimo da bi bila. Tudi sam Tesla izgleda bolj kot nori znanstvenik kot navdahnjeni aristokrat, kakršnega smo videli na fotografijah, ki so se ohranile do danes. Če pozabite na vse primerjave s pravim primerom ves bo verjetno šarmiral za nekaj časa z njegovimi močnimi obraznimi izrazi, še vedno pa boste potrebovali nekaj čase, da se boste nanje navadili.

Za dodatek visoko kvalitetni grafiki se lahko »Tesla’s Tower: The Wardenclyffe Mystery« s precej dobro sinhronizacijo. Oboji, glavni in epizodni liki so slišati precej prepričljivo. Glasbeno ozadje je prav tako kar zaznavno. Je absolutno nadležno a še vedno ustvari določeno atmosfero in napolni vaše srce z nerazložljivo utesnjenostjo in nejasno žalostjo. Če ste kdaj igrali »Outcry« boste verjetno razumeli kaj mislim. Ti igri sta precej podobni po zapletu, ugankah in grafiki, glasbi in dejstvu, da vas vaš mlajši naslednik vodi po vašem potovanju.  Razlika je v tem, da »Tesla’s Tower: The Wardenclyffe Mystery« izgleda veliko bolj živa v barvah in njen zaključek ni tako razočarajoč. Dobro, tukaj je tudi nekaj ponižnega humorja, ki malce sprosti napetost.

V splošnem, glede na vaše izkušnje, boste za igro potrebovali od 5 do 8 ur. Verjetno jo boste prehodili ponovno, da boste ponovno obudili spomin na zaplet in uživali v edinstvenih ugankah. Razvijalci »Tesla’s Tower: The Wardenclyffe Mystery« so dokazali, da za osvojitev naših src igra ne potrebuje vseh teh prekletih umorov, temačnih pokopališč, polomljenih lutk in izgubljenih prijateljev. Niti ni strašljiva, a povzroči močan emocionalni odziv in željo, da se nikoli ne konča. Bravo »Persha«, hočemo še več!