Na srečo je ta predpostavka bolj priverna patetičnim srhljivim nadaljevanjem, ki smo jih opisali včeraj in predvčerajšnjim. Zgodba je običajna mešanica pogrešane osebe in njenega reševanja, ki nas nekako pritegne. Vsak prizor je pametno integriran v zaplet, kar ponuja igralcem veliko zanimivih zapletov. Uganke s skritimi predmeti so najbolj zanimiva plat »Whispered Stories: Sandman«, saj so predmeti vedno jasni in nekateri od njih interaktivni.

Čeprav v »Whispered Stories: Sandman« prevladujejo sence rjave barve, to igre ne naredi zrnate ali nerazločne. Grafika je tako čista in ostra, brez kakršnihkoli spodrsljajev, tako da želite več in več. London devetnajstega stoletja je predstavljen na slikovit način, ki nas postavi v to epoho. Glasbeno ozadje se sliši rahlo monotono, a vseeno ni preveč nadležno.

Celokupno »Whispered Stories: Sandman« ne prinesejo nič novega žanru, a je veliko dobrih stvari, ki igranje napravijo res zabavno. Ta zvrst iger ne bo nikoli najpopularnejša a je še vedno prijetna za igranje. To nam samo dokazuje, da imata klasični zaplet in gladka igralnost vedno prednost pred izvirnostjo s številnimi nadležnimi hrošči. Uživajte v igranju!